»Mi pravzaprav sploh nismo prenehali delati in smo že prejšnji teden omogočali brezstično izposojo, torej z naročilom po telefonu ali elektronski pošti in nato s prevzemom po dogovoru pred vrati knjižnic.«

»Pretiranega navala v fizični obliki ni. Je pa res, da smo vlagatelje pozivali, naj raje oddajajo po pošti, ravno zato, da tukaj ne bi bilo kakšnega zastoja. Pričakujemo, da bo več vlog zagotovo prispelo po pošti še v tem tednu. Do zdaj mislim, da jih imamo okoli dvajset. Vloge naj bodo popolne, se pravi, izpolnjena naj bodo vsa polja, naj ne manjka niti podpis, zato da sami postopki ne trajajo predolgo.«

»Čutim depresijo, žalost, strah. Ne morem zares razumeti, kaj se je zgodilo.«

»Najbolj pa zdaj v teh časih pogrešam nastope v šolah in srečevanje z bralci.«

»Vedno mi je dajal napotke tako, da mi je še malo več straha vlil. V bistvu pa me ni bilo strah.«

»Ne moremo hoditi po ulici, ne da bi nas bilo strah.«

»Zavedali smo se, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo.«

»Zelo strah vzbujajoče je, da obstaja nekdo, ki prestopi zadnjo fizično mejo, ki jo imaš in ki ti je kot človeku dovoljena. To je bil kar šok in presenečenje.«

»Strah nas zdaj še ni, dokler se ne bo udomačilo, ne. Verjetno pa nas bo strah postalo. Drugače pa pripovedujejo, da hodijo, da se vozijo tu redno. Nekaj prepeljujejo. Zdaj, kdo, kaj? Eden lahko prijatelja pelje, drugi pa begunce.«